M#11: O NINI.

28.3.2018

Dragi.

O Nini sem ti že pisala, kadrovnici v moji službi. Štajerka. Danes med malico je vprašala, če lahko prisede in rekla sem da ja. Kako bi bilo, če bi rekla ne? Nisem prepričana, a zdi se mi, da če kar tako odrezavo rečeš ne, moraš dati še nek razlog, ki običajno nikogar ne briga. Tako bi morala reči ¨ne, ker bi bila rada nekaj minut sama¨ ali recimo povedati po resnici ¨ne, ker me grozno dajejo vetrovi in če ni nikogar v bližini, lažje prdnem, kar si v družbi sploh ne upam¨. Danes je bilo noro, kar se mojega črevesja tiče. In tako sem rekla, da naj prisede.

Potem sva se malo spoznavali. Že pri petnajstih je prišla v mesto v srednjo šolo, nato se še nekaj trudila na faksu, ugotovila, da ji ne gre, spoznala fanta in ostala tu. Menda ji je bilo kar težko, ker je v tistem obdobju težko navezovala stike in še v neznanem kraju, nato pa se razšla s fantom, si poiskala svoje stanovanje in zapadla v še večjo žalost. Vmes ji je umrl ata, prijateljev ima malo in je blazno introvertirana oseba. Najraje se zadržuje doma, ker ji gredo ljudje na kakšnih večjih prireditvah na živce, le v naravo rada zahaja, povedala pa je, da če bi imela več prijateljev, bi se tudi več družila.

Jaz tega ne razumem ravno dobro. Ljudje ji gredo na živce in pravi, da je osamljena, družbe si pa vseeno ne poišče. Malo se bom morala izobraziti na tem področju. Ne vem, zakaj je treba delati tak halo iz tega. Če ti sede družba, greš ven, če ti ne, si doma. Zagotovo se moraš tudi prilagajati družbi, ampak se mora tudi družba tebi. Ampak na drug način jo razumem. Sama tudi nimam veliko prijateljev in če odštejem še Tamaro, potem nimam nikogar. Tista družba, ki jo imam, je bolj tako, za hec. Z njimi klepetam po mesendžerju in na kavi, ampak da bi si zaupali kakšne resnejše probleme, to pa ne. Ne vem, ali ljudje iz te moje družbe nimajo problemov, ali pa imajo poleg nas še koga, s katerim se o teh problemih pogovarjajo. Ali pa se mogoče s problemi obrnejo na internet, kaj pa vem. Internet je strup, kljub vsej svoji izjemnosti in praktičnosti.

No, potem je Nina vprašala, če bi bila za kdaj it ven in sem odgovorila, da seveda. Izmenjali sva si telefonski številki in je rekla, da me bo kakšen večer poklicala, za malo klepetati. Saj v službi se res ne vidiva vsak dan in kakšen klepet tudi meni sede zvečer. Ne morem se vedno z mami pogovarjat.

Zdaj pa, dragi, jaz tebe vprašam in ne, ne bom te o siru. To se spomnim, ko sem bila mala, kako sem gledala nek butasti resničnostni šov, kjer se niso imeli kaj pogovarjati in so se dve punci spraševali, ena drugo, če so jedle sir. Koliko dolgčas ti mora biti in koliko malo domišljije moraš imeti, da na vprašanje odgovoriš ne samo z vprašanjem, temveč celo z istim vprašanjem. Dragi, kako se tebi zdi to o Nini? Je mogoče kaj narobe z njo, da dekle pri petindvajsetih nima partnerja? Da se ukvarja z numerologijo? Še več, da piše blog? Sploh ne vem, o čem piše, ampak bom raziskala. Ampak kdo danes še piše blog, ko lahko že vsak, še tako nepismen človek, objavi svoje mnenje na Facebooku, ne glede na to, ali se na kaj spozna ali ne? Poleg tega je punca simpatična. Mislim, nima nekih nenavadnih potez na obrazu, tudi bolj obložena ni, kot sem jaz, ima neko standardno višino za dekle njene starosti, ampak, ali je možno, da še vedno preboleva bivšega fanta? Ne more biti takšna punca samska, si mislim. Je pa res, da si samo mislim in ne vem, ker nisem še bila v podobni situaciji. Bi pa rada izvedela, ker me zanima. Sem jo pa pripravljena sprejeti za prijateljico.

Zvečer sem reševala križanko in ne moreš verjet, da mi kar ni šlo. Včasih sem več vedela, se mi zdi. To bi lahko bil moj hobi.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja