20.4.2018
Dragi.
Nisem si niti najmanj predstavljala takšnega navala na moje profile na vseh zmenkom namenjenih spletnih straneh. Saj sem ti že povedala, da sem se prijavila na borzo ljubezni. Danes sem najprej poiskala vsa gesla in se prijavila v večino, če ne kar v vse profile, ki sem jih ustvarila. Sporočil res nisem preštela, ker bi mi vzelo preveč časa, pa tudi odgovarjala še nisem na njih. Bom kasneje, če bo kakšno naredilo vtis name.
Naj ti povem, kaj vse so mi napisali fantje, vsaj tako domnevam, ki se največkrat skrivajo za sliko športnega avtomobila ali za sliko živali, recimo leva ali slona. Eden je napisal ¨živjo, mačkica. Si kdaj za kakšno srečanje?¨. Temu ne bom odgovorila. Ne vem niti kako je videti, je debel, suh, majhen, visok, pije, kadi, se ukvarja s kakšnim športom, niti od kod je, nič. Niti ni vprašal, iz kje sem, kar na polno je predlagal srečanje. Eden je napisal: ¨dober dan, sem Miha iz Trbovelj. Kako si? Prideš kaj v Trbovlje?¨. Ta se je vsaj predstavil in povedal, kje živi. Ampak zakaj bi šla jaz v Trbovlje? Verjetno gre za enega onih fantov, ki bi imeli vse, nimajo pa niti vozniškega izpita, niti avta, zato pričakujejo, da bom jaz prišla do njih. In kaj bi potem? Potem bi sedela v nekem baru, se pogovarjala, šla na sprehod, in potem? Potem bi šla nazaj domov, on pa bi mi pošiljal pocukrane esemese. Hvala, ne.
Potem so se začele hujše stvari. En dečko mi je napisal ¨nikoli ne boš vedela, kaj zamujaš, če mi ne odpišeš¨. Tudi zanima me ne. Šlo je še dlje, kajti nekdo je bil zelo zaposlen in je samo na hitro vprašal, če sem za fuk. Morala bi mu odpisati, da nisem, vsaj ne takoj, ampak ko se bolje spoznava, ker bi bilo zame prvič. Ne boš verjel, ampak oglasili so se mi tudi pari. En par, oba trideset let, da iščeta punco, mlajšo od dvajset, da bi se jima pridružila pri igricah. To se mi je zdelo kar zabavno, se dobiš, ona pripravi narezek, on prinese monopoli, eden drugemu krademo parcele in se noro zabavamo. Obožujem monopoli. Spomnim se, kako sem ga igrala s staršema, ko sta bila še srečna. No, saj sta še, ampak vsak posebej, čeprav imam mamo na sumu, da ona ni najbolj srečno bitje na tej zemeljski obli. Imelo me je, da bi jima odpisala, ampak, kaj če nista za monopoli? Mogoče imata raje šah ali Catan, kar pa meni ni ravno najljubša zabava. Da pa ne bi ostalo pri čudnih ponudbah, lahko za konec izpostavim še eno sporočilo. Poslala mi ga je punca, vsaj predstavila se je tako. Napisala je, da se mi ni treba ničesar bati in če sem pripravljena izkusiti ljubezen s punco, se ji lahko javim. Tukaj bom zaključila. Ne s pisanjem vate, dragi, ampak s temi sporočili.
Veš, mislila sem, da je svet še kolikor toliko normalen, da zna še kdo napisati lepo sporočilo, je pripravljen se spoznati lepo po starem, kot v časih, ko še ni bilo interneta. Sicer sama ne vem, kako je to, a kolikor sem prebrala na spletni strani revije Cosmopolitan, je bilo včasih veliko bolj romantično. Od vseh sporočil, ki sem jih dobila, dvomim da bi me bil kateri pripravljen čakati na dogovorjenem mestu z rdečo vrtnico v roki. Mogoče se motim in upam, da se, ampak dobila sem občutek, da se vsem nekam mudi. Čisto za hec bom nekaterim odpisala in spremljala, po kolikem času bo sledilo vprašanje za kakšne nečednosti. No, saj mogoče niso nečednosti, za njih, zame vsekakor so. Mogoče se slepim in pišem to samo zato, da se ne bom nekega dne sramovala svojih besed, ko te bom zopet prebirala – ali kdo drugi. Saj veš, koliko sem stara in veš, da pri mojih letih punce malo razganja. Ene bolj, druge manj, ampak vseeno ne bi navalila na nespodobno povabilo neznanca, kot navalim na tablico čokolade zvečer pred spanjem. A vseeno imam nekakšne zadržke. Zdi se mi, da jih večina išče povsem druge stvari, kot pa ljubezen samo. In to je žalostno. Iščem metuljčke v trebuhu, dobivam pa ponudbe za kačo do popka. Ugasnila bom internet in temeljito razmislila o vsemu skupaj.
Zvečer me je poklicala Nina. Govorili sva več kot pol ure.