25.6.2018
Dragi.
Kaj mi je preostalo drugega? Nič, prav nič. Ljudje znajo govoriti, ko pa pride čas za dejanja, običajno zmrznejo. Dokler je za pisati po internetu, so vsi glasni, pametni, vsi vse vedo, ko je treba pa dati kaj od sebe, kaj več, kot le besede, potem se kot miši poskrijejo v svoje luknje. Ti povem, dragi, tisti trenutek sem bila na istem. Se spomniš, ko sem pisala, da bom tudi jaz tako samozavestna? Kako so bile moje besede odločno zapisane, tako zelo, da sem sama sebe prepričala? In zdaj je prišel tisti moment, ko sem tudi jaz morala dati nekaj od sebe. V tem primeru oblačila. Prav prepričevala sem se tam, na tistem skoraj ravnem kamnu, ki je bil ravno dovolj velik, da bi se nanj spravilo pet ljudi, ¨pa daj no, Marina, saj ni nič takega, saj ni nikjer nikogar, saj si tudi na svet prišla gola¨ in ja, res je, ampak vseeno me je vsaj malo sram. Ne vem, nerodno mi je. In Nina mi medtem maha iz vode.
Nerodna kot sem, se vseeno spravim k slačenju. Verjetno sem rdeča v glavo, bolj malo zaradi sonca in veliko bolj zaradi sramu. Pogrnem brisačo, sezujem sandale in slečem majico. Sama sebe prepričujem. ¨Pa daj, na morju si. Naj bo tvoj letošnji dopust ena sama uživancija¨. Dvakrat globoko zajamem sapo. Potem tudi dvakrat izdihnem sapo, ker je ne morem zadrževati v nedogled. »Kurc«, si rečem, enkrat se živi. »Mogoče mi bo všeč. Zgleda že fajn«, si mislim, ko vidim, kako Nina uživa v vodi. Odpnem modrc, slečem hlače in v samih gatah stojim nekoliko puklasto, saj me drobni in ostri kamenčki bodejo v podplate. Na srečo jih ni veliko. Kamenčkov, ne podplatov. No, obojega ni veliko. In potem potegnem gate dol in skočim v vodo.
»Si se le opogumila«, reče Nina, medtem ko spušča vriskanju podobne zvoke. Meni je še kar nerodno. ¨Nekaj minut, samo nekaj minut, da se privadim, potem bo vse točno tako, kot da je vse povsem normalno¨, si govorim. Če sem prav realna, dragi, je občutek čisto drugačen, kot sem ga vajena. Morje objema moje golo telo. Voda boža moje večno zakrite predele telesa in prepričana sem, da mi bo postalo všeč. Ampak, sedaj sem v morju. Kako pa, ko pridem ven? Bom res tam ležala kot na razstavi, mimo bodo hodili pa drugi ljudje in si me ogledovali? To moram še razmisliti.
Po pol ure v vodi in po tistem, ko je Nina že odšla nazaj na plažo, mi je celotna stvar postala všeč. ¨To je to¨, sem si rekla. »Ej, Nina!«, sem zakričala iz vode. Dvignila je pogled proti meni. »A boš še meni zvila?«. »Kaaaj«, se je zadrla nazaj. Vem, moj nežni glas je v določenih trenutkih skorajda neslišen, tu pa je svoje dodalo še bučanje morja. »Če boš še meni enega zvila«, sem ponovila. Dvignila je palec v zrak. Samo enkrat bom živela, mogoče, in zakaj ne bi poskusila.
Samozavestno kot še nikoli ali pa skoraj nikoli v življenju, ne vem točno, ker si vseh stvari ne beležim, sem stopila iz vode in zakorakala proti brisači. Taka pač sem, sem si mislila. In obenem mislila, da si me bo Nina ogledovala. No, ni. Očitno je tega vajena in zanjo golo telo ni nič posebnega. In enako sem iz trenutka v trenutek bolj čutila tudi sama. Na koncu sva ležali tam, vsaka na svoji brisači, kak meter narazen, klepetali, se smejali in govorili neumnosti. Kot da ni nič takega in veš, dragi, res ni.
Tisti cigaret mi ni prijal. Ne vem, kakšen tobak je vmešala in ali je dodala še kakšne primesi, ampak ni bilo po mojem okusu. Sploh ne vem, kakšen okus bi naj imel tobak. Sicer je zabavno puhati modrikasto siv dim, ampak tako zelo zabavno, da bi to redno počela, pa ni. In pa menda so najboljše stvari tiste, ki so nezdrave. S tem se sicer ne strinjam, jaz rada berem, pa zaradi tega nisem nič manj zdrava.
Sonce je kmalu prenehalo greti najini telesi, ker je pač zašlo. Pametna kot sem, nisem imela s seboj zaščitne kreme in posledično sem bila po hrbtu roza. Bi si sposodila Ninino, ampak je tudi ona ni imela. Saj, kako bi jo, saj sva pri šotoru pograbili le brisače in šle. Je pa sonce zašlo ravno v pravem trenutku, da zaradi tega nisem imela posledic, kot so recimo opekline ali pa da ne bi mogla ležati. Šli sva nazaj v kamp, Nina je šla pod tuš, jaz pa sem pripravila nekaj za pod zob. Nič kaj veliko, toliko, da je bilo za potešiti lakoto. Kasneje sva pred šotorom klepetali pozno v noč, ampak tako se le reče, saj sva ob enajstih bile že v šotoru.
»Ti boš tudi spala gola«, je vprašala Nina. »Posebno fajn je, nič te nea tišči in cela koža diha«, je dodala. Meni je spet postalo nerodno, saj čeprav to ni nič takega, bom tokrat še bližje njej. In njenemu golemu telesu. In ona mojemu. Kaj pa, dragi, če ima kakšne čudne prebliske in začne sredi noči s kakšnimi zame ne ravno prijetnimi stvarmi? Da se me začne dotikati? Je to past? Me je zato zvabila v kamp, da ne bom v tistem nočnem miru kričala? Saj ne vem. Nekega dne se bi rada odkrito pogovorila o tem z njo. Ampak ne danes. Zdaj sva na morju in nič mi ne sme pokvariti tega dopusta.
»Bom«, sem odvrnila. Na tisto napihljivo blazino sem namestila rjuho, ravno dovolj veliko, da sem jo zavihala pod njo, da je bila cela oblečena. Odprla sem spalno vrečo, da je bila kot odeja, namestila blazino in legla. Čuden občutek je, ampak je pa fajn. In poleg mene, pod svojo spalno vrečo, leži Ninino telo. Oh, ko bi le ležalo telo kakega fanta. Ki bi me imel rad in bi bila srečna in bi se ljubila in hodila skupaj na sladoled. Bog ve, kaj se dogaja na mojih profilih za iskanje ljubezni. Bom preverila, brž ko pridem domov.
Iz kamp prikolice treh Poljakinj se je slišalo smrčanje.