30.8.2018
Dragi.
Kar ne morem verjeti, da je že osem mesecev mimo, odkar sem začela zapisovati svoje misli in doživetja vate. Čas kar leti in ko sem prebirala prejšnje strani, se kar nisem nehala čuditi, koliko vsega sem že doživela, od kar te pišem. Mislim, da je že skrajni čas, da te poimenujem. Ne z imenom, ker ne moreš biti Drago ali Sandi. Ampak poimenovati te kljub vsemu ne morem. Nisi dnevnik, ker si ne vzamem časa vsak dan, da bi te pisala. Niti nisi tednik, ker te ne pišem vsak teden na isti dan.
In sem se odločila, da te bom še vedno imenovala dragi. To sicer sedaj ni važno. Veš kaj mi je pri tebi najbolj všeč? Da vate zapišem stvari, ki jih ne bi delila s širnim svetom. Zakaj neki bi sploh pisala kam drugam svoje dogodivščine, pa naj bodo to spori z mamo, zmenki, ali to, da si na spletu iščem partnerja, če so moji zapisi najbolj varni ravno v tebi, ki se skrivaš pod posteljo? Čeprav, lahko bi si odprla svoj blog, kot ga ima Nina in bi tam pisala vse, kar se mi dogaja. Ampak, kdo bi to sploh bral? Saj sploh ne pišem nič zanimivega. Iz več razlogov, nekaj spominov ohranjam v glavi in v srcu in velikokrat ne napišem vsega. Cenzura ali nekaj takega se temu reče. Še vedno se bojim, da bo nekega dne te zapiske dobil nekdo v roke in me izsiljeval. Ne vem sicer za kaj.
Glede na to, da si varno skrit, mislim da lahko začnem vate zapisovati tudi večje pikantnosti. Saj te nima kdo odkriti. Vedno si v moji sobi, v katero ne vstopa nihče, niti mami ne. Če pa že, velikokrat te imam tudi v nahrbtniku, s katerim hodim v službo, če se mi slučajno porodi kakšna zanimiva misel med malico in glede na vse to, zdi se mi, da si na varnem mestu in lahko povem kdaj kaj bolj pikantnega.
Ne bom dolgovezila, ker danes imam samo nek navdih za pisanje in bi kar pisala in pisala, čeprav nimam kaj. Zato pišem kar tako, nekaj v tri dni, čeprav ne vem, zakaj se reče v tri dni. Lahko bi se reklo v dva dni ali pa v teden. ¨Kaj pa delaš?¨. ¨Ah, pišem kar nekaj tja v en teden¨.
Na kratko, zvečer imam zmenek. Kar tako, četudi je četrtek, ker, zakaj pa ne. Navade, da bi hodila med tednom ven, nisem nikoli imela in čas je, da to spremenim. Kot svobodna ženska imam možnost, da počnem kar hočem točno takrat, kadar sama to hočem. V bistvu me mami čudno gleda, če se odpravim ven med vikendom, še bolj čudno pa, če grem med tednom. Naj se kar navadi na to, sem polnoletna. No, ime mu je Damjan, nekaj dni sva si pisala in ker mu ni problem priti do mene, sva se zmenila za pijačo. Malo sem na trnih, ampak bom preživela. Samozavestna sem, tako da ne bi smelo biti kakšnih problemov.
Dragi, počasi se moram iti pripravit. Ne vem več, kaj ti bi napisala. Na morju je bilo lepo in še dobro, da ni šla Tamara z nama, ker jo bi obe težko prenašali. V službi nič novega, v zasebnem življenju tudi nič.
Grem pogledat, kaj bom oblekla za zvečer. Napišem jutri, kako je bilo.