4.9.2018
Dragi.
Vikend sem zopet preživela z Nino na morju, tokrat na Hrvaškem, le streljaj od meje. Mislim, da so bili to zadnji trenutki letos ob vodi. Poleg tega, da sva se basali za zajtrk, preskočili kosilo, ker sva bili vmes na plaži in zopet jedli šele večerjo, sva se spet umikali ljudem, iskali samotne plaže in veliko pogovarjali. Na samotni plažici, kjer skorajda ni bilo sence in je daleč stran svoja gola telesa nastavljala le še peščica nagcev, se je zdelo kot v nebesih na zemlji. Pogrešala bom morje.
Čutim, da sva z Nino postali res pravi prijateljici. Skorajda se že poznava toliko, da bi lahko rekla, da se poznava celo življenje. To seveda ni mogoče, ker tudi dvojčki se ne poznajo celo življenje, pa čeprav živijo skupaj od maternice naprej. Zato sem ji zaupala podrobnosti zmenka z Damjanom. O tem, kako je prišel oblečen kot hipster, do tega, kako lepe brke ima in še več, lepo in črno negovano brado ter ji razložila njegovo miselnost o življenju na tem, zanj sicer umazanem svetu, proti čemur se je pripravljen boriti.
»Koliko je pa star?«, je vprašala.
»Mlad je, šele enaindvajset. Čeprav je videti trideset«.
»Pa ima kaj?«.
»Kako to misliš?«
»Pač, če ima kaj, avto, stanovanje, izobrazbo, šiht…«.
»To pa ne vem. Službo ima, pa res ne vem, kaj dela«, sem odvrnila.
»Oh no, Marina«, je rekla Nina in se prevalila na trebuh. Jaz sem še vedno sedela s po turško prekrižanimi nogami. Zazrla sem se v njeno zadnjico. Pod določenim kotom je bila videti kot genetsko povečana nektarina.
»Ti, Nina… a ti je že kdaj oseba ženskega spola rekla, da imaš lepo rit?«.
»Kaj?«, je začudeno rekla in se začela glasno krohotati. »Mislim, oblečeno že verjetno kdaj, gole zadnjice mi pa ni še nobena komentirala. Veš da sem nudistka postala šele pred kratkim«.
»No ja, prej že, kot jaz«.
»Ja. Po razhodu z bivšim sem si rekla, da bom uživala življenje in se ne ozirala na mnenja drugih. Priporočam ti to, če boš kdaj v krizi«.
»Torej, moje mnenje te ne gane, ali kako?«.
»Tvoje mnenje, glede česa?«, je vprašala.
»Ja, rekla sem, da imaš lepo rit«, sem rekla rahlo sramežljivo. Saj sploh ne vem, ali je bilo prav ali ne.
»Veš kako je, eno je mnenje, eno pa resnica«, je rekla in mi poklonila en hudomušen pogled. »Saj, če hočeš, me lahko s kremo namažeš po njej«, je dodala in se še bolj navihano nasmehnila.
»Ah daj no«, sem odvrnila in jo na rahlo s pestjo boksnila v ramo. Čeprav, dragi, ti veš, da nimam nikakršnih izkušenj. In da sem stara osemnajst in pol in da je že skrajni čas, da se izobrazim še kako drugače, kot ponuja šola ali služba.
»Torej, kaj je potem s tem Damjanom? Bosta postala par, al kako?«.
»Ne vem. Saj sva šla le enkrat ven. Niti ne vem, če sem mu všeč«.
»Aja…«.
»Mislim, verjetno sem mu, če mu ne bi bila, si verjetno ne bi še vedno dopisovala«, sem bila nekoliko pametna. Čeprav res ne vem.
»Ja, veš kako je, zdaj boš morala čakati, če te bo še povabil«, je rekla Nina.
Saj ima prav. Ona ima več izkušenj in verjetno bom od nje izvedela več, kot od tiste osebe, od katere bi morala. S tem mislim na mami. In pa ati, on bi lahko tudi kaj povedal. Ampak ne, oba me smatrata še kot majhno dekletce in se ne zavedata, da sem odrasla ženska. Saj res, morala bi atija kaj obiskati. Dragi, kaj meniš, bi morala Damjana povabiti ven? Moram jaz narediti naslednji korak? Kako? Naj kar napišem, da ga vabim ven? Pojma nimam, kako naj to storim, naj vzamem idejo iz kakšnega filma?
»Daj«, je rekla Nina, »se oblečeve in greve na večerjo, potem pa še na pivo. Potem ti bom v sobi nekaj pokazala«. Spet tiste fore na njen dialekt. Greve, pejve… Vstala je in se začela pripravljati na odhod. Še enkrat sem pogledala njeno zadnjico. Nato sem vstala in se začela še sama pripravljati.
Vsaka s svojo brisačo, saj drugega nisva niti vzeli s seboj na plažo, sva stopili na simpatično teraso prijetne restavracije. Nina si je ogledovala jedilni list, jaz pa sem že vedela, kaj bom. Že nekaj dni sem sanjala o kalamarih na žaru in prepričana sem bila, da jih bodo tu, ob morju, znali odlično pripraviti. Naročili sva si vsaka svojo Ožujsko in se prepustili lahkotnemu popu na lokalnem radiu. Nina je naročila pico in menda je bila odlična, moji kalamari so se pa tudi kar topili v ustih. Bilo je toliko, da ni bilo treba sladice in sva namesto nje raje še vsaka eno pivo. Kljub temu, da je sonce že zašlo in da je že september, je bilo zunaj še vedno soparno.
Komaj sem čakala, da pridem v sobo, da se stuširam in vržem na posteljo. Pri Nini sem zaznala rahel, ampak res rahel strah, ko sva prispeli v sobo.
»Kaj je?«, sem dregnila vanjo.
»Nič«, je kratko odvrnila.
»Rekla si, da mi boš nekaj pokazala«, sem nadaljevala.
»Saj ti bom. Ampak najprej tuš. Daj, pojdi«, me je skoraj nagnala. Nekako ni bilo čutiti, da je dobre volje.
Vroče, kot je bilo, mi je sedla hladna prha. Stisnila sem si v dlan milo z vonjem citrusov in pričela z umivanjem. Rada se dodobra natrem z milom, da potem še sama svoj vonj zaznavam. Nenadoma se odgrne zavesa tuš kabine, tako nenadoma, da sem na kratko zavpila od strahu. Nina brez vprašanj stopi v kad in mi prilepi dolg poljub na ustnice. Stala sem kot vkopana, ne da bi vedela, kako reagirati. Odlepila je ustnice, me pogledala globoko v oči, mi eno roko položila na komolec in se znova prilepila na moje ustnice. Dragi, kaj naj? En del možganov mi je govoril ¨prepusti se, enkrat se živi¨, medtem ko je drugi del vztrajno ponavljal ¨nehaj, takoj nehaj!¨. Kako se bo počutila, če ne bom sodelovala? Razočarano? Bo to uničilo prijateljstvo? Razprla sem ustnice in najina jezika sta se začela prepletati.
Kasneje sva tesno objeti ležali v postelji. Zdaj sem vedela vse in nič.
»A veš, če mi te bo Damjan speljal… Saj ti privoščim, ampak malo bom pa vseeno ljubosumna«.