28.10.2018
Dragi.
Če nadaljujem tam, kjer sem včeraj končala. Ja, sedeli smo tam, grizljali vsak svoj kos pice, klepetali in pili vino. Vmes smo pokadili nekaj cigaret, kar v dnevni sobi, ker balkona nimava. In kar naenkrat je zmanjkalo pice. Neverjetno, kako hitro zmanjka hrane, če je dobra.
Nato je Nina vsakemu odmerila enak delež tiramisuja. Četudi ga obožujem in sem ga pripravljena zmazati na kile, se mi je tokrat nekoliko upiral. Ne da ni bil dober, nasprotno, bil je odličen, ampak bilo ga je ravno malo preveč. Damjan ga je snedel kot za šalo. Kar prebrala sem mu v očeh, da bi še en kos. Kolikor poznam Nino, ga je še nekaj ostalo. Ni ga boljšega, kot jesti en dan star tiramisu.
Potem je zmanjkalo vina. Neverjetno, kako hitro zmanjka vina, če je dobro.
»Vina je zmanjkalo in imam eno idejo«, je rekla Nina, z že rahlo zatikajočo govorico.
»No, da slišimo«, je dodal Damjan.
»Ja, povej«, nisem hotela biti tiha.
»Skratka, vina je zmanjkalo«.
»Ja, to že vemo«, sem rekla.
»Imam en predlog. In sicer, najprej spijmo eno žganje, potem bomo pa trezno razmislili«.
»Hja«, se je oglasil Damjan. »Jaz se strinjam, pa ne s tistim, da bomo razmislili«.
»Ja, saj. Zakaj bi sploh razmišljali. Enkrat se živi«, je odvrnila Nina. Četudi to ni imelo neke blazne povezave.
»No, a bomo samo govorili o tem, ali bomo natočili?«.
Uperila je kazalec vame in me pogledala z megleno medlimi očmi. »Prav imaš. Marina, prav imaš. Tu imaš pa res prav«. Ob tem je tolkla s pestjo po mizi, vendar na rahlo. Nekako tako, kot tolčejo pijani dedci v vaških gostilnah ali slabo plačani igralci v nizkoproračunskih koprodukcijskih filmih. »Nalij, jebo bog brata«. Okej, tudi to ni imelo povezave.
In sem nalila. In smo spili, na eks. Vsi smo se rahlo nakremžili. Nato je Nina prinesla pivo. »S tem bomo nadaljevali, kajne?«. Seveda.
»A se bi šli kakšno igro?«, sem vprašala. Moja želja je bila, da se bi Nina kmalu poslovila in bi z Damjanom ostala sama, potem se bi že odvijalo, kakor se pač bi. Je pa res, da je bilo to nekoliko nemogoče, saj smo vendar v njenem stanovanju. Ne upam si kar tako ukazovati, a vseeno je obstajalo upanje, da bo Nina slej ko prej klonila pod težo alkohola.
»Ja, jaz vem«, se je zadrla. »Pejmo se slačipoker«.
»Ampak, nimava kart za poker«, sem se ozrla proti njej.
»Jaz ne znam pokra«, je rekel Damjan. Hmm, čudno. Takšni hipsterji skoraj vsi igrajo poker na spletu.
»Potem se pejmo pa … človek, slači se. Kot človek ne jezi se, le da se tukaj tisti, ki izgubi, sleče. Kakorkoli, razmislita, jaz moram na školjko«, je rekla in se izgubila proti kopalnici.
»A je vse v redu z njo?«, je vprašal Damjan in me potegnil k sebi.
»Dost je že spila«, sem odvrnila. In sva padla v dolg, strasten poljub. Jezika sta se skoraj zavozljala, slina se je izmenjevala v potokih, ampak to ni niti približno romantično brat in sploh ne vem, zakaj ti to pišem. Najboljše da neham. No, poljubljala sva se. Medtem je Damjanova roka že zavila pod mojo majico. Ne samo vrhnjo, temveč tudi spodnjo in njegovi prsti so bili že blizu roba modrčka. Valda naju je v tem položaju zalotila Nina. Niti slišala je nisva, da je prišla iz kopalnice.
»To, ja, dej jo za joške«, se je zadrla, kot bi bila ena od viol v Ljudskem vrtu. Midva sva rahlo trznila, roka je zbezljala izpod majice, ustnice so se odlepile. Ne da se opisati pogleda, ki sem ji ga namenila. Damjan se je rahlo odkašljal. Ne vem, ali mu je bilo nerodno, ali se mu je le kaj zataknilo. Nina je, cela naspidirana, skakala kot kakšna navijačica.
»Imam idejo«, je rekla spet.
»Oh, ne spet«, sem zavzdihnila. Damjan me je prijel za roko, da so se prsti prepletli. »Mene pa zanima«, je bleknil. Resno, zanima ga? Z začudenjem sem ga pogledala.
»Bodimo nagi«, je rekla Nina. Oba sedeča sva zardela. »Ja, dejmo se slečt, bodimo nagi in dejmo se onegavljat, kot da jutri ne obstaja«. Oba sedeča sva zardela še bolj.
»Nina, od kje ti ta ideja«, sem glasneje rekla.
»Kaj, saj smo vsi domači. Dejmo fukat, ajde, slečta se«, je rekla in si medtem že sezula nogavice. Šlo ji je bolj počasi, saj je alkohol že prevzemal vajeti nad telesom. Vrgla se je na fotelj in dvignila stopala nad mizo. »Poglej pete, Damjan, poglej kako so gladke. A maš kaj fetiša na pete, Damjan, a jih bi mal pogrickal, bog te jebo?«.
»Nina, pizda, kaj se greš«, sem se zadrla.
»Kaj? Poglej ga, a ni dobr fuk material? Kresni ga, če ne ga bom jaz«.
»Nina!!«.
Damjan je bil tam, sedel in ni vedel, kaj bi.
»Oprosti«, sem mu rekla. »Očitno ga ima dovolj«.
»Kaj pa ti?«, je vprašal in me pogledal.
»Kaj jaz«, sem odvrnila.
»Ja, a tebi se ne zdim dober material?«
Dragi, zakaj zopet zardevam?
»Mislim, ja, všeč si mi…«.
»A pol me bi kresnila, al bi raje samo malo tako…?«.
»Mislim, ne vem, a se ti ne zdi prezgodaj?«.
»Nikoli ni prezgodaj in nikoli ni prepozno«, je odvrnil. Ta izjava mi je prišla do srca. V tako kratkem stavku se več ne da povedati. S tem je povedal vse. Ampak bom morala še razmisliti o tem stavku.
»A ne bi bilo boljše, če bi šlo bolj na izi?«, sem ga vprašala.
»Dejmo se slečt«, se je še enkrat zadrla Nina. Čez glavo si je potegnila spodnjo majico in se v na pol sedečem in na pol ležečem položaju razkomotila na kavču.
»Ja, kaj pa če se res slečemo?«, je rekel Damjan in me navihano pogledal.
»Ja, dejmo se slečt, pizda«, je rekla Nina.
»Ah, dajta no, sej nista resna«, sem odvrnila.
»Kaj ne. Saj si me že videla nago, pa jaz tebe tudi«, je odvrnila.
»Nina«, sem se ponovno zadrla in ji namenila tisti pogled. Tisti pogled, ki je govoril, da naj tudi kakšno stvar zadrži zase.
»Kaj, a boš rekla, da ti ni všeč, kadar sva nagi?«. V Damjanovih očeh je bilo videti zanimanje.
»Pa Nina, no!«, sem se še enkrat zadrla.
»Pa ko si pičke liževa, sej ti je všeč, zakaj tajiš«, je nadaljevala.
To je izbilo sodu dno. Tako se reče. Odvihrala sem v predsobo, si nataknila čevlje in oblekla jakno ter stopila ven. Tekla sem po stopnišču in butnila ven, v hladno noč. Kmalu so za menoj zaloputnila vrata, hitri koraki so prinesli Damjana.
»Marina«, je zaklical.
»Kaj je«, sem odrezavo rekla.
»Daj, ustavi se«. Ustavila sem se. Položil je dlan na mojo ramo.
»Kaj je?«, je vprašal.
»Pa ta kuzla od Nine…«, sem rekla. V oči so mi prišle solze. Komaj spoznam enega tipa, ki je moj potencialni prvi fant, pa mi skoraj ves trud uniči.
»Daj no, saj ni nič narobe«, skuša biti razumevajoč.
»Vse kar je govorila…«, se trudim med cmizdenjem karkoli rečt.
»Pa daj no, to ni nič takega«, me tolaži. »Pač, poskušaš. Odkrivaš neznani svet«, je bil razumevajoč.
In jaz sem stala tam, na pločniku pred blokom, vsa jokava in solzava. In on me je tolažil in govoril, da ni nič narobe.
»Daj, greva nazaj gor, hladno je tuki«, je rekel. »Se bova na toplem pomenila«.
»Upam, da prasica že spi«, sem rekla ihtavo. Počasi sva šla po stopnišču in vstopila. Nina je ležala na kavču, obrnjena na trebuh, poleg kavča na tleh je ležal kupček bruhanja. Še meni so se napele ličnice. Kaj naj, nisem odporna na bruhanje.
»Kaj bova?«, sem se obrnila proti Damjanu.
»Dajva najprej to zrihtat«, je rekel.
»Ne bom čistila njenega kozlanja«, sem bila odločno proti.
»Saj ni treba. Naj se zažere v preprogo, da bo vedela za naslednjič. Dajva jo le pokrit, da je ne bo zeblo. Za par ur je rešena«.
»Ja, par ur miru«, sem rekla.
»Daj no, Marina, ne smeš biti taka. Vsakemu se zgodi. Očitno ni vajena pijače«, je govoril, medtem ko je iz omare vlekel odejo. Nato jo je raztegnil, da je zaplapolala nad Nininim z alkoholom prepojenim telesom. Pokril jo je, kot pokrije mama svojega otroka. Pri nogah jo je nazadnje le malo privzdignil. »Poglej«, je rekel.
»Kaj?«, sem z zanimanjem pristopila bližje.
»Saj ima res lepe pete«, je rekel.
»A maš ti slučajno fetiš na pete?«, sem vprašala.
»Ne, kje pa. Ampak ima pa lepe«.
»Ne vem, kaj je lepega na petah«.
»Lepe oblike so. Pa nič trde kože ni na njih«.
»Damjan, prvi resnejši zmenek je to«, sem bila malo ihtava. »Nekaj ga je že Nina uničila, zdaj ga uničujejo njene pete. A bom tudi jaz kaj na vrsti danes, al bo treba it domov?«, sem bila kar groba.
»Oprosti«, je rekel in spustil odejo.
Preostanek večera sva preživela v spalnici. Ne, dragi, nič se ni dogajalo. Več kot dve uri sva ležala v postelji in se pogovarjala. Ničesar ni zameril. In jaz tudi ne. Odkrito sem mu povedala o najinem odnosu z Nino, o tem, kako jo spoštujem in cenim, četudi sem jo prej zmerjala s kuzlo in prasico, o tem, kaj počneva, skratka o vsem. Vse je razumel. In rekel, da to ni nič takega. Nato sva zaspala.
Da ti ne povem, dragi, kako je bilo naslednje jutro.