M#33: O TISOČ VPRAŠANJIH.

9.9.2018

Dragi.

Pet dni se te nisem dotaknila, kaj šele da bi te odprla in vate karkoli napisala. Pet dni od izjemno intimnega dogodka z Nino in še vedno razmišljam le o tem. Je kaj narobe z mano? Mislim, po moje ni. Ni mi sicer do tega, da bi o tem javno govorila in obvestila vse znance, ampak če bom to zadržala zase, bo povsem okej. Mogoče se bo še kdaj ponovilo, mogoče ne. Želim si le, da se prijateljstvo z Nino ne bi končalo. Da ne bi imela slabe vesti. Ampak očitno je bila to njena želja, če ne, tega ne bi storila, verjetno. Moja želja vsekakor ni bila, mi je bilo pa všeč. Naj se sliši še tako čudno, nedolžnost sem izgubila z žensko. In zdaj, ko vsaj približno vem, kako je, bi jo nekega dne rada izgubila tudi z moškim.

Od tistega dne z Nino nisva govorili. Ne poznam njenih misli, njenih čutenj. V bistvu imam le spomin. Oh, kako me je treslo, ko je z jezikom krožila okrog mojih bradavičk in kako me je spreletel hladni pot, ko mi je dvignila noge in se z jezikom potopila v moje mednožje. Česa takega še nisem doživela. In kako je predla, ko sem začela ponavljati njene poteze. In kako se je tresla, ko se je približevala vrhuncu, brez besed, le z rahlim in tihim vzdihovanjem. In kako se je potem privila k meni, da sva v objemu in v tišini gledali v strop v vsej tisti medli svetlobi dveh lučk na nočni omarici. In kako sva se zjutraj poljubljali, preden sva vstali in šli na zajtrk. Kaj vse sva počeli, kar bi morali početi z nasprotnim spolom in že pet dni razmišljam, ali je to greh ali ne. Nisem prišla do zaključka, kajti ljudje smo čudna bitja in imamo različne poglede. Mogoče še bo greh, ko Nina ne bo več govorila z menoj.

In veš, dragi, sploh ne vem, kaj je to bilo. Je to ljubezen? Je bila le spolna želja? Sploh ne vem. Kaj naj naredim? V glavi imam tisoč vprašanj in tisoč odgovorov, za katere ne vem, če so pravilni. Mogoče so, mogoče ne. S kom naj se pogovorim? Pila že dolgo ne berem več in verjetno kotiček tete Justi niti ni več aktualen. Na med over netu se bodo delali norca iz mene, na twitterju me bodo feministke spljuvale, na facebooku pa niti ne mislim karkoli objaviti, saj mi tam sledi še lastna mami.

Že vem. Atija bom poklicala. Ne zato, da mu to povem, ampak ker ga že dolgo nisem.

In potem bom poklicala še Nino.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja